Kholofelo e mpsha (Karolo ya 2) – Letšatši la 17

Papišo ya Theodore Wedel e nkgomile kudu. Ke nyaka go le anegela yona:

Nageng e itšego, lebopo le kotsi le bakile thubego ya dikepe tše ntši le go dira gore baruthi ba ikhwetše ba le kotsing. Go thibela batho gore ba se nwelele, sehlopha sa bašomi ba tlhakodišo ba ile ba šetša lewatle bošego le mosegare go tšwa mokutwaneng wa bona, ka sekepe se tee fela sa tlhakodišo. Batho ba bantši ba hlakodišitšwe tshepetšong.

Ge batho ba ba hlakodišitšwego ba ya gae, ba anegile kanegelo ya seteišene sa tlhakodišo gomme batho ba bantši ba etetše seteišene ba nyaka go se tseba. Ge nako e dutše e eya, baeti le batho ba lefelo ba bone gore mokutwana o monnyane o swanetše go godišwa gore o šome gabotse. Baeti ba bahumi le batho ba lefelo ba kgobokeditše tšhelete gomme ba neela ka yona go aga seteišene se segolo. Dihlopha tše mpsha tša tlhakodišo di rutilwe gomme seteišene sa hlatlošwa go ba tlelapo, moo batho ba kago fetša nako e ntši le batho ba bangwe mmogo.

Seteišene sa tlhakodišo se katološitšwe le go lokelwa finetšhara e mpsha. Batho ba bantši ba tlile go tlo šoma setišeneng se go hwetša mogolo le ka lebaka la botumo bja sona, go e na le go phološa batho ba ba lego kotsing. Ka lebaka la mpshafatšo ya seteišene, batho ba ba lego kotsing bao ba hlakodišitšwego go tšwa dikepeng ba be ba sa dumelelwa le semeetseng ka gare ga tlelapa. Ba be ba swanetše go hlapišwa le go hlwekišwa pele ba tsena ka moagong.

Kopanong ya boto ya go latela, tlelapa e tšwile maphakga a mabedi. Sehlopha se tee se phegeletše gore ditiro tša tlhakodišo ka moka di fedišwe, ka ge batho ba ba sa tsebjego ba be ba tlišwa seteišeneng go tšwa lewatleng – gomme seo se beile kotsing bophelo bja boithobollo bjo tlwalegilego seteišeneng. Sehlopha se sengwe se gopoditše kopano mabapi le lebaka la bona le legolo la go ba gona ga seteišene: go phološa maphelo. Sephetho? Seteišene se seswa se swanetše go agwa lefelong le lengwe lebopong.

Histori, le ge go le bjalo, ya ipoeletša. Seteišene se seswa sa tlhakodišo e se kgale se fetošitšwe tlelapo gomme, gape, maloko a nyaka go ba ba ba kgethigilego. Maiteko a tlhakodišo a fedišwa gomme seteišene se seswa sa agwa. Ge o ka etela lebopoong lehono, o tla hwetša ditlelapa tše botse tša go fapafapana. Dikepe di be di thubega, eupša nakong ye, bontši bja batšwasehlabelo ba hlokafetše …

Naa se ke se se diregago dikerekeng tša rena lehono? Naa re iketlile kudu meagong ya rena ya go ikgetha moo re lebetšego ka batho ba thubegilego, ba ditšhila, ba swerego ke tlala, ba sa šomego le go hloka magae? Modimo o hloile dilo tše di tlago pele bophelong tše di fošagetšego gomme go Amose 5:21-24, o re gopotša ka fao menyetla le meletlo ka gare ga dikereke tša rena di sego bohlokwa, ge re hlokomologa go bontšha toka le mogau go bao ba hlokago: “Ke hloile menyanya ya lena ya sedumedi, mme ke a e gana, le diphuthego tša lena di a ntsheleka! Le ge le ntirela dihlabelo tša go tšhungwa ka moka, le ntlišetša le dikabelo tša bupi, ga ke di amogele; ga ke amogele le diruiwa tše le di nontšheditšego go tlo ntirela dihlabelo tša kagišano ka tšona. Homotšang dikoša tšeo tša lena tša mašata; ga ke nyake go kwa diharepa tša lena. A go upše go be le toka mme e ele bjalo ka noka, le boloki bo ele bjalo ka moela wo o sa pšhego.” Gomme go Mateu 25:40, Jesu o re gopotša gore go thuša badiidi go bjalo ka ge eka re thuša yena: “Ruri, ke le botša gore ge le be le direla yo mongwe wa banabešo ba ba nyatšegago ba, le be le direla nna!”

Modimo ke lerato gomme ka go fihlelela ba ba robegilego, ba ba hlaselegago gabonolo kgauswi le rena, re bontšha lerato la gagwe go lefase. O rometše Morwa wa gagwe gore go se be le yo a yago tahlegong, eupša ba be le bophelo bjo bo sa felego. Naa e sa le molaetša wo re o begago lehono goba re kgakgetšwe ka gare ga meago ya rena ye mmotse ya kereke, mola ba ba robegilego ba hlokafala ka lebaka la madimo ka ntle?